O Študiju fizike

O Študiju fizike

Za študijske programe Oddelka za fiziko je značilna univerzalnost. Gojimo vsa področja klasične in moderne fizike ter pri tem razvijamo tako eksperimentalna kot teoretična znanja. Sodelujemo z mnogimi univerzami in inštituti iz tujine, kar zagotavlja stalno izmenjavo zamisli. To je najboljše jamstvo za visoko raven izobrazbe, ki jo nudimo, in s tem za široko paleto zaposlitvenih možnosti v različnih panogah industrije, negospodarstvu in znanosti tako v Sloveniji kot v tujini.

Univerzitetni študijski program Fizika

Program Fizika študente nauči obravnavati probleme, ki se pojavljajo pri preučevanju naravnih pojavov in pri tem uporabljati sodobno eksperimentalno tehniko in računalnike za delo v znanosti in razvoju. Študenti astronomske smeri se dodatno seznanijo s fizikalno razlago pojavov v vesolju, študenti izobraževalne smeri z osnovnimi veščinami komuniciranja, poučevanja in posredovanja znanstvenih dognanj širši javnosti, študenti meteorološke smeri pa s fiziko vremenskih in klimatskih procesov.

Kompetence

Na programu Fizika se naučite

  • fizikalnih naravnih zakonov in pripadajočih pojavov,
  • matematično opisati pojave v naravi in analizirati vzročne povezave med slednjimi,
  • uporabljati eksperimentalne metode v raziskavah in razvoju na področju fizike ter drugih naravoslovnih in tehniških ved,
  • analizirati rezultate z računalniškimi orodji ter
  • predstavljati izsledke strokovni in širši javnosti.

Pogoji za vpis

Na program Fizika se lahko vpiše, (i) kdor je opravil splošno maturo, (ii) kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli štiriletnem srednješolskem programu in izpit splošne mature iz predmeta matematika, če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil pri poklicni maturi, ali (iii) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

Doseženi naziv

Ob zaključku študija dobite naziv diplomirani fizik oziroma diplomirana fizičarka (UN).

Visokošolski strokovni študijski program Aplikativna fizika

Program vzgaja strokovnjake z znanjem fizike, osredotočenim na reševanje tehniških nalog. Študenti se naučijo povezovati in uporabljati fiziko, matematiko, računalništvo, elektroniko, kemijo in znanost o materialih ter izbrane ekonomske in družboslovne vsebine pri inženirskem oblikovanju in razvoju novih procesov in tehnologij. Del študija je tudi delovna praksa.

Kompetence

V programu Aplikativna fizika pridobite:

  • temeljno fizikalno znanje,
  • razumevanje fizikalnih osnov sodobnih tehnologij in
  • sposobnost reševanja inženirskih problemov in matematičnega modeliranja

ter se naučite

  • merskih metod in statistične obdelave podatkov za delo v razvojnih laboratorijih in,
  • rabe računalniških orodij za vodenje in nadzor procesov.

Pogoji za vpis

Na program Aplikativna fizika se lahko vpiše, (i) kdor je opravil maturo, (ii) kdor je opravil poklicno maturo ali (iii) kdor je opravil zaključni izpit v katerem koli štiriletnem srednješolskem programu.

Doseženi naziv

Ob zaključku študija dobite naziv diplomirani inženir oziroma diplomirana inženirka (VS) fizike.

Več o visokošolskem strokovnem študijskem programu Aplikativna fizika

Naši študenti o študiju

Naši študenti o študiju

Sara Klopčič

Študij fizike mi je prinesel veliko znanja o tem, kako se lotiti novih fizikalnih (in tudi drugačnih) problemov. Čeprav študij ni med lažjimi, so v veliko pomoč tako kakovostna predavanja in vaje kot tudi profesorji in asistenti, ki se trudijo po najboljših močeh. Veliko število izbirnih predmetov predvsem na drugi stopnji mi je omogočilo, da sem izbrala zanimive vsebine, ki so mi prinesle koristno znanje.

Jaka Zaplotnik

Pri študiju fizike sem se poleg fizike naučil tudi veliko uporabne matematike ter računalništva. Ker verjamem, da ta znanja iščejo številni zaposlovalci tudi izven fizike, me za karierno prihodnost zaenkrat ne skrbi.

Gregor Rihtaršič

Študij fizike na prvi stopnji mi je dal odlično podlago za magistrski študij astrofizike na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu in za nadaljnje raziskovalno delo - primerljivo in v marsičem boljšo, kot so jo imeli sošolci z drugih univerz. Na študij me veže mnogo lepih spominov in občutek pripadnosti, zato sem vesel, da lahko svojo raziskovalno pot nadaljujem na FMF.

Črt Rozman

Študij fizike na FMF ti omogoča podroben in formalen vpogled v “čarovnijo” naravnih zakonitosti. Kolegialen odnos študentov FMF v kombinaciji s strokovnim kadrom, ki ga sestavljajo svetovno priznani raziskovalci, pa ponuja prave smernice za uspešno akademsko in življenjsko pot.

Vitja Beltram

Vedno sem rad prihajal na predavanja in vaje iz fizike na FMF, saj zelo dobri profesorji predajajo znanje z veliko žara in navdušenosti. Poleg fizike so me naučili tudi, kako razmišljati kot reševalec problemov, kar se mi zdi še bolj pomembno. Med študijem sem obenem spoznal mnogo dobrih prijateljev, s katerimi smo se veliko družili - in se še vedno.

Teodor Jovanovski

Študij aplikativne fizike na FMF je zame izziv, a tudi nagrada, saj me je spodbudil k profesionalni in osebni rasti. FMF je edinstvena zaradi svoje spodbudne skupnosti - ljudi, ki niso samo strastni pri učenju, ampak so tudi globoko vključeni v reševanje širših družbenih vprašanj. To je prostor, kjer se trdo delo zares obrestuje.

Pogosta vprašanja z odgovori

Pogosta vprašanja z odgovori

Kaj počnejo danes fiziki?

Kaj počnejo danes fiziki?

Mitja Zidar

Novartis

Sem vodja oddelka Science Group v Novartisovem razvoju bioloških zdravil Mengeš. Ukvarjam se s fizikalno in kemično stabilnostjo proteinskih molekul - bioloških zdravil. Dnevno potrebujem znanja fizikalnih interakcij v raztopinah, obdelave podatkov, modeliranja, vizualizacije. V multidisciplinarnem okolju, kjer se prepletajo biologija, kemija, fizika in farmacija, mi je študij fizike dal tako praktične kot splošne sposobnosti kritičnega razmišljanja.

Barbara Grobelnik

NEK

Po diplomi iz fizike sem se zaposlila v Nuklerani elektrarni Krško, kjer sem po intenzivnem dvoletnem usposabljanju najprej opravljala delo operaterke reaktroja v kontrolni sobi, potem pa sem se preselila na oddelek za nuklearno gorivo in sredico. Trenutno delam na oddelku za dovoljenja in analize, kjer se ukvarjam predvsem z verjetnostnimi varnostnimi analizami. Menim, da mi je študij fizike dal dobro in široko podlago za večino tehničnih področij ter okrepil kritično presojo, kar pa pride prav tudi v življenju na splošno.

Anže Zupanc

Planet Labs

Po doktoratu iz eksperimentalne fizike visokih energij in vodenju raziskav v akademskem okolju sem se preselil v zasebni sektor, kjer uporabljam svoje znanje analize podatkov in strojnega učenja. V podjetju Planet Labs sem pomagal zgraditi raziskovalno skupino, ki razvija rešitve za spremljanje kmetijskih površin s satelitskimi posnetki po celotni EU in podpira izplačila subvencij. Fizika mi je dala trdne temelje za reševanje problemov, analitično razmišljanje ter izkušnje z delom v mednarodnih in interdisciplinarnih okoljih - veščine, ki so nepogrešljive tudi v mojem trenutnem delu.

Marko Marinček

Fotona

S fiziko je moje strokovno delo povezano od konca šolanja naprej. Poleg tega je moj način razmišljanja ter pristop k reševanju problemov v osnovi fizikalen, tako da mi pomaga tudi pri organizacijskih in vodstvenih dejavnostih. Fiziki se namreč še posebej dobro naučimo ločevati bistvene dejavnike od manj pomembnih in jih znamo temu primerno tudi obravnavati.

Ana Pribaković Borštnik

SiQ, Vodja produkta medicinskih pripomočkov

Študij fizike te nauči samostojnega in logičnega reševanja široke palete problemov. Dobiš znanje, kako se lotiti projekta in ga samostojno izpeljati od začetka do konca vključno s poročilom. Pri ocenjevanju ustreznosti medicinskih pripomočkov mi pomaga razumeti osnovne principe delovanja in ločevati med pomembnim in manj pomembnim, ali preprosto narediti 'oceno na prst', kadar je to potrebno.

Urša Skerbiš Štok

PIPISTREL

Na Elektro oddelku Pipistrela sem kot fizičarka del ekipe za razvoj električnih pogonov. Ukvarjam se s testiranjem in izbiro baterijskih celic, ki jih nato uporabimo v pogonskih baterijah električnih/hibridnih letal ter eVTOL-ih (eVTOL= electrical vertical take off in landing). Velik del mojega dela je tudi razvoj in testiranje algoritmov za napovedovanje napolnjenosti baterije in stopnje degradacije baterij.

Igor Verstovšek

Cosylab

Takoj po končanem študiju nas je nekaj kolegov fizikov ustanovilo podjetje Cosylab, s čimer smo skrenili z uhojene poti mladih raziskovalcev. Izkazalo se je, da smo pridobljena znanja uspešno uporabili, saj smo v kratkem času postali vodilno svetovno podjetje za krmilne sisteme za pospeševalnike delcev, svojo dejavnost pa širimo tudi na druga področja.

Rok Medveš

5element

Modeliram finančne trge z matematično-statističnimi pristopi, da svetujem trgovalcem glede nakupov in prodaj. Vsak dan uporabljam kritičen analitičen pristop in bogat nabor matematičnih in programerskih konceptov, ki sem se jih naučil na FMF.

Tomaž Katrašnik

Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

Med študijem fizike sem pridobil širok spekter temeljnjih znanj, ki jih s pridom uporabljam pri delu v Laboratoriju za toplotne batne stroje na Fakulteti za strojništvo UL. Dobro poznavanje fizikalnih osnov in matematičnih orodij tvori osnovo za uspešno raziskovalno delo na področju motorjev z notranjim zgorevanjem in hibridnih pogonskih sklopov.

Katja Kozjek Mihelec

ARSO

Po zaključenem magistrskem študiju meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko sem se zaposlila na Uradu za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo Agencije za okolje. Trenutno delam na področju klimatologije, nekajkrat na mesec pa v prognostični službi. Sem tudi del ekipe, ki pripravlja in vodi vremenske oddaje na RTV Slovenija.

Tomaž Volk

ADACTA

S študijem fizike sem pridobil kar nekaj univerzalnih spoznanj. Izpostavil bi dve. Prva je logična dekompozicija problema - pri odločanju se je potrebno pretežno opirati na logiko, kar velja tudi za kompleksne probleme. Te je potrebno najprej razstaviti na manjše, jih rešiti in nato rešitev sestaviti in interpretirati v rešitev kompleksnega problema. Občutke je potrebno pustiti čim bolj ob strani. Druga je dimenzijska kontrola - dobljeni rešitvi (tudi neštevilski) določenega problema moramo izkazati nezaupanje in jo moramo vedno poskušati ponovno ovrednotiti z drugega zornega kota.

Veronika Hladnik Zakotnik

ARSO

Zaposlena sem na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) kot meteorologinja, kjer teoretično znanje meteorologije in fizike, ki sem ga pridobila tekom študija na Fakulteti za matematiko in fiziko, vsakodnevno uporabljam v praksi pri svojem delu. Moje delo med drugim obsega spremljanje vremena, njegovo napovedovanje in analiziranje ter opozarjanje ljudi pred nevarnimi vremenskimi razmerami. Informacije podajam javnosti tudi preko živih javljanj na radiu in televiziji.

Kako do nas?

Kako do nas?

Naš naslov je:

Jadranska ulica 19
SI-1000 Ljubljana
Google zemljevid

Do nas lahko pridete:

  • z avtom iz okolice Ljubljane: V Ljubljano se pripeljite po vpadnici Tržaška cesta (na obvoznici izvoz Ljubljana-zahod, Ljubljana-Vič). S Tržaške ceste zavijte desno na Jadransko cesto (od obvoznice približno 1,8 km). Fakulteta je za prvim semaforjem na levi strani Jadranske ceste.

  • z avtom iz centra Ljubljane: Peljite se po Tržaški cesti iz centra in zavijte levo na križišču z Jadransko cesto. Fakulteta je za prvim semaforjem na levi strani Jadranske ceste.

  • z mestnim avtobusom:

    • Avtobus številka 6, smer "Dolgi most": izstopite na postaji "Hajdrihova" na Tržaški cesti in sledite priloženemu zemljevidu.

    • Avtobus številka 1, smer "Mestni log": izstopite na postaji "Jadranska", ki je prva postaja po levem zavoju s Tržaške ceste na Jadransko cesto. Fakulteta je na drugi strani ceste.

  • z vlakom: Z železniške postaje pojdite peš na postajališče mestnega avtobusa na Slovenski cesti in se peljite z avtobusom številka 6, smer "Dolgi most".

Zemljevid

Kontakti

Kontakti

fizika@fmf.uni-lj.si